Zakaj odnehamo s TRE?

TRE inštruktorji si pogosto belimo glavo, zakaj ljudje, ki so imeli dobre izkušnje s TRE (Tension, stress and trauma Releasing Exercises), nanj sčasoma pozabijo? Zdi se tako nelogično…. Če opazimo učinke, če se počutimo bolje, zakaj potem odnehamo s TRE?

 

A nelogično je le na prvi pogled. V eni obširnejših debat na avstralskem forumu sta Fernando Aguiar in Richmond Heath, oba izkušena TRE učitelja, povzela svoje ugotovitve in izkušnje tistih, ki prakticirajo TRE (oz. so ga) v 4 razloge, zakaj odnehamo s TRE:
1. svoje izkušnje s TRE začnemo omejevati s prepričanji in pričakovanji, kako naj bi tresenje izgledalo in kaj naj bi se med tresenjem zgodilo;
2. (za)ščitimo se pred tem, kar podzavestno čutimo, da bi med TRE mogoče vzniknilo;
3. pridemo do točke, ko se je zelo težko premakniti »naprej« brez pomoči inštruktorja;
4. nerazrešena razvojna travma.

 

Sama bi dodala še motivacijski vidik. Tudi pilates in jogo bi lahko izvajali sami doma, a se večina vseeno odloči za tečaje, da bi bili redno vpeti v prakso. Mislim, da je s TRE podobno.

 

Ne gre pa prezreti omenjenih štirih točk. Danes, da ne bom predolga, bi se ustavila ob prvi. Ko se srečamo s TRE, pogosto zelo hitro opazimo prve učinke – umirjenost, sproščenost, boljše spanje itd. Naš um nenehno stremi za nečim novim in kaj je bolj novega, kot to, da se začne naše telo tresti samo od sebe? Vsaka izkušnja je drugačna, novi deli telesa se tresejo, novi vzorci se pojavljajo… vsaka izkušnja s TRE je nova. Po drugi strani pa ima naš um tudi težnjo, da »popredalčka« vsako izkušnjo, s katero pridemo v stik. To je pomemben proces pridobivanja novega znanja in izkušenj, a hkrati tudi tveganje, da izgubimo radovednost in spontanost. Poleg tega smo, po istem principu, nagnjeni k temu, da ne opazimo ali prezremo tisto, kar ni del naših »shem«. Tako je tudi s TRE. Naš um po nekaj izkušnjah s TRE hitro začne presojati in filtrirati, kar naj bi se zgodilo med TRE in ne opazi ali preprečuje, da bi bili pozorni na to, kar »mislimo«, da ni del tresenja. Tako je občutek, da tresenje ne prinese nič novega, v resnici le prepričanje (misel, ideja), ki je daleč od resnice! V našem telesu se venomer nekaj dogaja, je gibanje, je Življenje! S tem zavedanjem (opominjanjem?) nam med TRE nikoli ne more biti dolgčas. A včasih je težko opaziti kaj novega, drugačnega, je težko izstopiti iz vzorcev in pričakovanj, zato nam lahko pomaga občasen obisk pri TRE inštruktorju.

 
Da bi ohranjali radovednost in raziskovalnega duha, ne le pri TRE, ampak tudi sicer v življenju.