Tesnoba

Tesnoba oz. anksioznost je splošno občutje zaskrbljenosti, spremljano z občutnimi telesnimi senzacijami: pospešenim srčnim utripom, tiščanjem v prsih, drhtenjem, pospešenim in/ali plitkim dihanjem ipd. Tesnoba se od strahu razlikuje po tem, da gre pri tesnobi za splošno vznemirjenost in zaskrbljenost, brez konkretnega oz. očitnega vzroka. Strah pa je odgovor na trenutno oz. neposredno nevarnost. Tesnoba nikoli ni vzrok, ampak posledica.

 

Tesnoba ima v osnovi zaščitno funkcijo in od časa do časa jo doživljamo vsi. Veliko ljudi je anksioznih, kadar se soočajo s pritiski v službi, ali ko se odločajo o pomembni odločitvi. Ko pa se začne tesnoba pojavljati in ponavljati brez pravega vzroka, ko začne hromiti naše vsakdanje življenje, pomeni, da je prerasla običajno tesnobo in se razvila v anksiozno motnjo. Anksiozne motnje so poleg depresije najpogostejše težave v duševnem zdravju v razvitem svetu.

Simptomi tesnobe:

simptomi tesnobe

V vsakdanjem jeziku pa občutke tesnobe večkrat označujemo kot “sem napet”, “na robu”, “napsihiran”.

Skrajna oblika tesnobe je panika

Pri paniki gre za napad intenzivnega strahu, ki se pojavi nenadoma, nenapovedano, brez zunanjega razloga in brez realne ogroženosti. Napade spremljajo občutki groze in tesnobe, ljudje se bojijo, da bodo umrli, izgubili zdrav razum (pamet), nadzor nad svojim vedenjem oz. da bodo naredili kaj neprimernega in se osmešili. Panične napade spremljajo tudi zelo neprijetni telesni simptomi, kot so potenje, mrtvičenje, bolečine v prsih, razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, omedlevica, slabost, šumenje v ušesih… Ljudje navadno razvijejo močan strah pred naslednjim napadom. Pogosto se poslužujejo izogibalnih vedenj (npr. ne hodijo več v trgovino, kjer se jim je zgodil napad, ne upajo sami plavati v morju, ipd.), kar posledično hromi njihove vsakdanje odnose in način življenja.

Še vse premalo se zavedamo, da sta telo in duševnost neločljivo povezana

Ljudje se z diagnozo panike ali tesnobe najpogosteje srečajo pri zdravniku, kamor so prišli, ker so se ustrašili, da je nekaj narobe z njihovim zdravjem (najpogosteje se ustrašijo srčnega napada ali težav z dihanjem). Preiskave največkrat pokažejo, da ni resnih telesnih težav. Občutek tesnobe namreč ni povezan z zdravstvenimi težavami, ampak s psihološkimi – najpogosteje z različnimi skrbmi, občutkom negotovosti, strahom pred prihodnostjo, z nakopičenim stresom pa tudi z ne-izražanjem čustev in občutkov.

To pa ne pomeni, da si tesnobo samo umišljamo

Tesnoba je še kako resnična! Napad tesnobe oz. panike sam po sebi ne škoduje zdravju in zaradi njega ne moremo umreti. Nas pa konstantna tesnoba izčrpa in nam jemlje energijo, potrebno za vsakdanje življenje. Stres stanje še poslabša. Kronična tesnoba ne mine sama od sebe. Potrebna je celostna obravnava, ki se osredotoča tako na avtomatske misli in čustvene vzorce, kot tudi na telesne reakcije in simptome.

Foto:

  • simptomi tesnobe: Owned by the author