Stres

Stres je čustveni, psihološki, telesni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi na potencialno škodljiv ali ogrožajoč dejavnik (stresor). Stresor je lahko dogodek (npr. poškodba, spor na delovnem mestu…), situacija (npr. časovna stiska, nastop…) ali oseba (npr. profesor, sosed…) – karkoli, kar začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Posameznik stresor doživi kot nevarnost, zato stres označuje visoko vzburjenje ne glede na to, v kolikšni meri je grožnja resnična. Stresnost neke situacije ni za vse ljudi enaka.

stres tesnoba

 

Stres je reakcija celega telesa (ne le psihe) – gre za vrojen način prilagajanja okoliščinam. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb kot posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol). Stres tako pomembno vpliva na delovanje telesa in naše splošno funkcioniranje.

 

Ločiti moramo med pozitivnim in negativnim stresom: neintenziven, kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno (spodbuja tvorbo novega spomina, kreativnega razmišljanja, dinamičnosti, motiviranosti), med tem ko dolgotrajen ali ponavljajoč oz. intenziven stres (brez ustreznega počitka in obnove organizma) utruja in vodi v izčrpanost. Stres sam po sebi torej ni negativen, problematičen pa je takrat, ko stresu ne sledi faza razbremenitve, olajšanja in regeneracije.

 

FAZE STRESA

  1. Alarmna reakcija: ko je grožnja oz. stresor zaznan, se telo odzove s serijo telesnih sprememb, ki posameznika pripravijo na boj ali beg (simpatični odziv živčnega sistema).
  2. Odpor oz. prilagoditev: ko zunanja grožnja pojema, se telo vrača v stanje biokemične uravnovešenosti (homeostazo). Kadar pa se izpostavljenost stresorjem nadaljuje, bo telo začasne alarmne spremembe zamenjalo s prilagoditvami. Tako se ustalijo nekatere telesne reakcije, kot npr. zakrčenost mišic tudi po tem, ko stresorja ni več. Prilagoditve zahtevajo veliko energije in življenjsko pomembnih zalog (npr. mineralov in vitaminov), ki so potrebne za optimalno funkcioniranje.
  3. Izčrpanost: če se stanje stresa nadaljuje, se sčasoma izčrpajo tudi prilagojevalni mehanizmi, kar pripelje do telesne izčrpanosti. Izčrpanost naj bi se pojavila po 6 do 8 tednih nenehnega intenzivnega stresa. Dlje kot traja napetost, večja je škoda, ki je povzročena telesu.

 

SIMPTOMI (NEGATIVNEGA) STRESA

Telesni znaki

slabša odpornost, bolečine v želodcu, težave s prebavo, alergije, glabovoli, plitko dihanje, napete mišice, bolečine v vratu, težave s kožo (akne, luskavica), neravnovesje hormonov, težave s ščitnico, visok krvni pritisk, holesterol, potenje, vrtoglavica, bolečina v prsih, upad energije

Psihološki znaki

razdražljivost, depresivnost, tesnoba, nihanja v razpoloženju, izbruhi jeze, občutek krivde, neuspešnosti, manjvrednosti, prizadetosti, ujetosti, prisotnost negativnih misli, strah, sumničavost, brezvoljnost, težave s koncentracijo, motnje spomina

Vedenjski znaki

motnje spanja, težave pri odločanju, izogibanje družbi, pomanjkanje interesa, deloholizem, izbruhi joka, cinizem, kritiziranje drugih, nepotrpežljivost, zmanjšana spolna sla

 

 

 

Tukaj lahko preberete več o preprosti in zelo učinkoviti metodi za sproščanje stresa (TRE). Ko se jo enkrat naučite, jo lahko izvajate tudi sami doma.

 

 

PROMOCIJA ZDRAVJA

Foto: D. Sinclair Terrasidius