Hiperventilacija pogosto spremlja panični napad in intenzivne občutke tesnobe. Ljudje se ustrašijo, da jim bo zmanjkalo zraka, nekateri imajo občutek dušenja, da jim primanjkuje sape. Avtomatično začnejo globoko dihati, da bi dobili »dovolj kisika«, kar v nasprotju s predvidevanjem stanje samo še poslabša. Zakaj?
Pri hiperventilaciji ne gre za pomanjkanje kisika, ampak za zmanjšano koncentracijo CO2 v krvi. S hitrimi, sunkovitimi in podaljšanimi vdihi se hiperventilacija samo še poslabšuje. Le-ta namreč lahko povzroči dodatne nevšečnosti, kot so vrtoglavica, omotičnost, občutek razbijanja v prsnem košu, spremenjen srčni utrip itd. Vse to so znani spremljevalci panike. Ljudje se tega še bolj ustrašijo, posledično začnejo še hitreje (in plitkeje) dihati, raven CO2 se znižuje in začaran krog je sklenjen.
V spodnjem članku z videjem je lepo prikazano, kako z globokim dihanjem saturacija kisika ostaja enaka, raven ogljikovega dioksida pa se zmanjšuje. Na tak način se lahko ljudje s panično motnjo prepričajo, da je pri hiperventilaciji pomemben izdih, hkrati pa vadijo nadzorovanje svojega dihanja. Več o tem treningu najdete pod imenom CART – Capnometry-Assisted Respiratory Training.
Foto: